Nudimo širok izbor varilnih dodajnih materialov za varjenje vseh vrst jekel ter različnih barvnih kovin. Vsi dodajni materiali imajo certifikate priznanih nadzornih inštitucij kort so AWS,EN/ISO,DIN.

Dodajni materiali imajo več nalog:

• Oblok ščiti pred zaščitno atmosfero. Na splošno to naredi tako, da se elektroda stali v obloku in tvori zaščitne pline
• Preprečuje nastanek oksidne plasti, ki povzroči poroznost.
• Izboljša mehanske lastnosti ter legirati zvarni spoj
• Izboljšuje stabilnost gorenja obloka
• Tvori žlindro, ki oblikuje var in jo je lahko enostavno odstraniti
• Ne tvori škodljivih hlapov za varilca

Zaradi številnih zahtev so bili razviti številni dodajni materiali, ki so medseboj zelo podobni, zato je pravilna izbira toliko težja. Elektrode za ročno obločno varjenje se v splošnem delijo na:

• Celulozne
• Rutilne
• Bazične

Vsaka vrsta elektrod ima svoje specifične značilnosti – celulozna elektroda vsebuje rutil (TiO2), MgO, več kot 30% celuloze ter natrijev silikat, ki jih skupaj veže v celoto. Tipično so celulozne elektrode hidrofilne ( 4 do 5%), zato je jih je potrebno pred uporabo velikokrat sušiti. Celuloza tvori zaščitni plin v obliki ogljikovega monoksida in dioksida ter zaradi vlage v elektrodi tvori tudi vodik. Ta omogoča globjo penetracijo in daje tipično karakteristiko varjenja z globoko penetracijo in visoko stopnjo nanašanja. Žlindra se hitro strjuje, zato je elektroda primerna tudi za varjenje nad glavo. Posebaj moramo biti pozorni na razpoke v hladnem, temperaturo predgrevanja ter strukturo osnovnega materiala.

Rutilne elektrode imajo veliko količino rutila (TiO2)- tipično okoli 50%. Vžig obloka je pri teh elektordah lažji zato so enostavne za uporabo. Gorenje obloka je stabilno ter z malo brizganja. Elektrode tvorijo debelo plast žlindre, ki jo je enostavno odstraniti. So največkrat uporabljene elektrode z malo razpok v hladnem.

Bazične elektrode so prav tako dobile svoje ime zaradi svoje sestave, ki vsebuje kalcijev karbonat ter do 50% apnenca. Ponavadi vsebujejo še do 30% kalcijevega florida, ki znižuje tališče apnenca in deoksidira zvarni spoj. Zaščitni plini pri bazični elektrodi niso tako efektivni kot pri celulozni ali rutilni zato je potrebno vzdrževati kratek oblok, da ne pride do poroznosti vara. Zato je pri uporabi bazičnih elektrod priporočljivo ustrezno šolanje varilcev. Zvar ima odlične mehanske lastnosti.

Pri varilnem procesu MIG (Metal Inert Gas) ter MAG (Metal Active Gas) v praksi največkrat uporabljamo žico premera od 0.6 do 2.4 mm. Žica je v večini primerov navita na kolut ali v sodu ter prevlečena z bakrom. Strženska žica ima v jedru legirne elemente, ki izboljšajo korozijsko odpornost in povečajo mehanske lastnosti. Pri izbiri pravega dodajnega materiala je potrebno upoštevati:

• Mehanske lastnostni osnovnega materiala
  Natezna trdnost vara naj presega vrednost osnovnega. Potrebno je upoštevati tudi duktilnost pri pomanjšanih temeperaturah. Pri povišanih temperaturah obratovanja pa je posebaj potrebno paziti na lezenje. Načeloma velja pravila, da so mehanske lastnosti dodajnega materiala boljše od osnovnega.
• Kompozicija osvnovnega materiala
  Pri nerjavnem jeklu, nizkolegiranem jeklu, nikljevih in bakrenih zlitinah, kjer je pomembna korozijska odpornost je zelo pomembna kemična kompozicija. Potrebno je upoštevati tudi možnost nastanka elektrokemične korozije
• Položaj varjenje
  Celulozne in rutilne elektrode, ki se jim žlindra hitro strdi omogočata varjenje tudi v legah nad glavo.
• Varilni tok
  Varimo lahko z DC,AC ali z obema. Pri enosmernem toku je pozitivna polariteta ponavadi na elektrodi. Poznamo tudi posebne vrste elektrod z negativno polariteto na elektrodi.
• Vrsta zvara in debelina materiala
  Glede na vrsto zvara in debelino materiala je potrebno izbrati ustrezni dodajni material, ki zagotovi zahtevane lastnosti.
• Efektivnosti
  Upoštevati je potrebno tudi hitrost nanašanja dodajnega materiala